Dosmrten met, št.: 4761 (31. december 2008 )
Najprej moram razčistiti z izrazom doživljenjski. Tako slovenski pravopis kot slovar to besedo prepovedujeta in narekujeta pravilen izraz: dosmrten. Doživljenskost se je zakoreninila v času, ko je bil Josip Broz Tito razglašen za doživljenskega predsednika Jugoslavije. Izraz dosmrtnost bi namreč usodno kazil lik nesmrtnega voditelja.
Tako, zdaj pa k dosmrtni renti Primoža Kozmusa. Menim, da športnega udejstvovanja ni mogoče deliti na atraktivno in manj atraktivno. Pot do olimpijskega prvaka v metanju kladiva v Pekingu je bila prav tako trda in zmaga v tej disciplini pomembna, kot je pri nogometu.
Zato bi bilo prav, da prvemu Slovencu, ki je na olimpijskih igrah v atletiki dobil zlato medaljo, država nekako omogoči nadaljnji trening in plača šolanje, s katerim bi si zagotovil prihodnost, ko ne bo več aktivni tekmovalec,vendar ne z dosmrtno rento. Prej bi kazalo ustanoviti sklad, iz katerega bi država vsem zaslužnim državljanom zagotavljala dostojne pokojnine.
Bruno Fras-Prlek (8. januar 2009)Tudi mene 'žgejo' Primoževe zahteve. Vse priznanje njegovih velikim športnim dosežkom, a njegove zahteve so močno pretirane, nerealne in krivične do drugih. Se strinjam z go. Lidijo in g. Klepom. A zdi se, da kakor nihče nima poguma to Kozmusu tudi odkrito povedati. Morda bi to moral storiti Kocjančič, Pahor, pristojni minister ali kdo drug od pristojnih. Le zakaj se tega bojijo? In za konec: tudi Primožu Kozmusu dodatno izobraževanje ne bi škodilo. Njegov besedni zaklad je očitno precej reven ...
